Državni zbor je soglasno sprejel resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od leta 2023 do 2030, ne da bi se pojavil kakršenkoli glas v nasprotovanje. Cilj resolucije je zagotoviti, da do leta 2030 na slovenskih cestah ne bo izgubilo življenja več kot 50 posameznikov. Sledi ambiciozni Viziji nič, ki si prizadeva za dosego cilja nič smrtnih žrtev in nič hudo poškodovanih zaradi prometnih nesreč do leta 2050.

V današnji predstavitvi svojih stališč so poslanske skupine izpostavile pomen spodbujanja zavesti o skupni družbeni odgovornosti za ukrepe, ki bodo prispevali k izboljšanju varnosti v cestnem prometu. Poudarek je bil tudi na krepitvi prometne kulture in ustvarjanju pogojev za varno vključevanje posameznikov v prometno okolje.

Cilj nacionalnega programa je z uporabo različnih ukrepov doseči, da do leta 2030 ne bo več kot 50 smrtnih žrtev na cestah, prav tako pa se želi zmanjšati število hudo poškodovanih oseb v prometnih nesrečah na manj kot 400. Za izhodišče so vzeli leto 2019, preden je epidemija covida-19 vplivala na gostoto prometa na cestah in s tem povezane prometne nesreče.

Za dosego cilja, da do leta 2030 na cestah ne bo izgubilo življenja več kot 50 posameznikov, se načrtuje izvajanje ukrepov iz nacionalnega programa. Le-ta zajema devet ključnih globalnih in nacionalnih stebrov, ki obsegajo različna področja, kot so multimodalnost, prostorsko načrtovanje, varna cestna infrastruktura, varna vozila, varna uporaba cest, ter odziv po nesreči.

Med globalnimi stebri se nahajajo izjemno pomembni elementi, kot so multimodalnost in prostorsko načrtovanje, varna cestna infrastruktura, varna vozila ter varna uporaba cest z učinkovitim odzivom po nesreči. Medtem ko nacionalni stebri vključujejo vidike, kot so mikromobilnost, poklicni vozniki tovornih vozil, vozniki enoslednih motornih vozil ter starejši udeleženci v prometu.

V prihodnjih letih se predvideva nadaljnji razvoj infrastrukture, s poudarkom na spodbujanju varne uporabe javnega prevoza, hoje, kolesarjenja in drugih oblik aktivne mobilnosti. Načrtujejo se tudi ukrepi za zmanjšanje hitrosti, kot je širitev območij z najvišjo dovoljeno hitrostjo 30 kilometrov na uro ter območij umirjenega prometa, zlasti v bližini šol, vrtcev, vozlišč javnega potniškega prometa in v naseljih.

V okviru resolucije je predviden tudi celovit pregled in ocena varnosti šolskih poti, vzpostavitev ocenjevanja varnosti državnih kolesarskih povezav, postopna prenova zakonodaje na področju projektiranja cest s vključevanjem najnovejših strokovnih spoznanj, ter pregled stanja prometne signalizacije, reklamnih in označevalnih tabel z namenom vzpostavitve minimalne nujne in jasne prometne signalizacije brez motečih elementov ter odstranitve nepotrebnih elementov.

Med številnimi ukrepi je tudi predlagano zmanjšanje mejnih vrednosti koncentracije alkohola v krvi na 0,0. Resolucija hkrati načrtuje spremembe predpisov, ki bodo zaostrile zakonodajo za večkratne kršitelje ter preučitev možnosti dviga regresnega zahtevka zaradi povzročitve hude prometne nesreče zaradi alkohola ali prepovedanih drog s 13.560 evrov na 130.000 evrov.

Dokument se končno dotakne tudi novih oblik mobilnosti v prometu, vključuje pa tudi predviden dvig starostne omejitve za uporabnike lahkih motornih vozil in e-koles nad 15 let, skupaj s predlagano uvedbo usposabljanja osnovnošolcev za pridobitev dovoljenja za vožnjo z e-skiroji, po zgledu najboljših praks.